Porečje Pšate je opredeljeno kot hidrografsko območje 4. ravni (HGA IV) v skladu z nacionalno klasifikacijo hidrografskih območij. Gre za hidrografsko podobmočje porečja Save (HGA I, 10.675,2 km²), ki pripada povodju Donave. S skupno površino 147,9 km² predstavlja porečje Pšate 0,73 % ozemlja Republike Slovenije. Skupna dolžina vodotokov v porečju znaša 364,4 km, pri čemer dolžina Pšate meri 28,8 km.
Območje je pretežno pokrito s kmetijskimi površinami (48,1 %) in gozdovi (40,8 %), sledijo jim urbana območja (11 %). Kmetijska zemljišča in urbana območja so skoncentrirana v nižinskem delu porečja, tj. v dolini Pšate, medtem ko gozdovi prevladujejo na gričevnatem in v gorskem delu krajine. Kmetijska zemljišča so intenzivno obdelana in posledično precej degradirana, medtem ko so gozdovi, čeprav gospodarsko izkoriščani, razmeroma dobro ohranjeni, kar je tudi razlog, da ima pomemben delež gozdnih površin status varovanega območja EU (Natura 2000). Večina zemljišč v porečju je v zasebni lasti (84,8 %).
Območje, vključeno v Natura 2000, obsega 1.523 ha (10,3 % celotne površine porečja), medtem ko območja z nacionalnim ali lokalnim varstvenim statusom obsegajo 2.463 ha (16,6 % celotne površine porečja). Območja Natura 2000 se v celoti prekrivajo z območji z nacionalnim ali lokalnim varstvenim statusom. Reka Pšata nima varstvenega statusa po zakonodaji EU, vendar je eden od njenih pritokov, potok Dobovšek, vključen v omrežje Natura 2000. Nekateri odseki in pritoki so po nacionalni zakonodaji zavarovani kot naravne vrednote.
Porečje Pšate upravno zajema pet občin: Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Mengeš, Trzin in Domžale. Skupno število prebivalcev v vseh petih občinah znaša 63.050. Ker spadajo v osrednjeslovensko regijo, so vse občine visoko razvite in se uvrščajo med najboljših 5 % vseh občin v Sloveniji.
Pšata je nižinski vodotok s hudourniškim značajem. Voda ima ob visokih pretokih veliko erozijsko moč. Foto: Urša Koce
Reka Pšata ima dežno-snežni hidrološki režim in izrazito hudourniški značaj. Izvira v južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in se izliva v reko Kamniško Bistrico, le nekaj kilometrov pred njenim izlivom v reko Savo. Specifični odtok Pšate (14,1 l/s*km²) je razmeroma nizek v primerjavi z drugimi večjimi vodotoki v matičnem porečju Kamniške Bistrice. Povprečni pretok v obdobju 1981–2010 je znašal 1,33 m³/s, pri čemer so največji pretoki nastopali novembra in decembra.
Obsežne hidromorfološke spremembe iz preteklosti in današnja vzdrževalna dela, ki izhajajo iz tradicionalnega pristopa k protipoplavni zaščiti, skupaj z odtokom iz kmetijskih in urbaniziranih območij predstavljajo glavne pritiske na reko Pšato. Le še slaba četrtina toka Pšate ima naravno hidromorfologijo ali takšno, ki je blizu naravni. Posledica teh vplivov je zmerno ekološko stanje, kot je ocenjeno po Direktivi EU o vodah.
Ker je Pšata nižinski vodotok, ki je v preteklosti redno poplavljal, je bila od sredine 20. stoletja močno regulirana, predvsem z namenom odpravljanja poplav, kar je povzročilo obsežne hidromorfološke spremembe. Njeno prvotno vijugasto strugo so skozi desetletja v veliki meri zravnali, odstranili obrežno vegetacijo ter utrdili brežine, vključno z izgradnjo številnih pragov.
Kanal Pšata je bil zgrajen po Drugi svetovni vojni z namenom odpravljanja vsakoletnih poplav na območju sedanje občine Mengeš. Foto: Urša Koce
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta bila na območju današnje občine Komenda in Mengeš zgrajena dva razbremenilna kanala. Daljši (9,6 km), ki se od naravne struge odcepi v Topolah pri Mengšu približno na sredini toka Pšate, spelje poplavne vode neposredno v Kamniško Bistrico, s čimer so želeli zaščititi nizvoidna naselja in kmetijska zemljišča pred vsakoletnimi poplavami. Po izgradnji te infrastrukture se je urbanizacija ob reki močno povečala, prav tako pa se je intenzivirala raba kmetijskih zemljišč na prej poplavnih območjih – ekstenzivno upravljane mokrotne travnike so nadomestila intenzivno obdelovana njivska zemljišča, pri čemer se uporabljajo pesticidi in umetna gnojila.
Vendar pa so bili ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti, vključno s kanalom, večinoma načrtovani za pretoke do Q100, zato so v primeru izrednih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, neučinkoviti in poplavno ogroženost celo povečajo. Na primer, izredno močan padavinski dogodek, ki je 3. in 4. avgusta 2023 prizadel severni del Slovenije, je povzročil katastrofalne poplave na velikem delu porečja Pšate (uradna ocena škode je še v teku).
V sklopu izvajanja EU Direktive o poplavah so bila znotraj porečja Pšate opredeljena tri območja pomembnega vpliva poplav, vendar analize še niso zaključene in je skupno območje poplavne ogroženosti precej večje (kot se je pokazalo ob nedavnih poplavah).
Slovenski načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti (NZPO) za obdobje 2023–2027, ki sledi zlasti tradicionalnemu inženirskemu pristopu k zmanješavnju poplavne ogroženosti, daje prednost načrtovanju in gradnji sive (tehnične) infrastrukture za obvladovanje poplav, brez predhodnega razmisleka o alternativnih ukrepih, kot so na naravi temelječe rešitve.
NOVICE IN DOGODKI
16. 6. 2025