Kongres bo posvečen iskanju rešitev za ohranjanje in obnovo rečnih ekosistemov v času podnebnih, družbenih in okoljskih sprememb. Poseben poudarek bo namenjen najnovejšim trendom na področju obnove rek, uporabi na naravi temelječih rešitev (NTR) ter oblikovanju sodobnih politik, ki usmerjajo prihodnji razvoj.
Vabljeni strokovnjaki, raziskovalci, odločevalci in vsi, ki vam je mar za prihodnost rek!
Cilji kongresa:
Udeleženci boste prejeli zbornik prispevkov in prisluhnili uglednim predavateljem, ki bodo predstavili najnovejša dognanja ter izkušnje iz prakse. Dogodek bo ponujal tudi priložnost za izmenjavo znanj in dobrih praks, učenje v okviru interaktivnih delavnic ter sproščeno neformalno druženje.
Udeležba na kongresu je brezplačna.
S prijavo si zagotovite mesto na kongresu in možnost sodelovanja z avtorskim prispevkom. Sodelovanje z avtorskim prispevkom je zaželeno, vendar ni obvezno. Svoje delo na kongresu lahko predstavite v obliki plakata, kratkega predavanja ali študije primera na eni od delavnic. Vsi avtorski prispevki, ne glede na obliko predstavitve na kongresu, bodo objavljeni v obliki prispevka v zborniku prispevkov, ki bo izšel pred dogodkom.
Navodila za sodelovanje z avtorskim prispevkom so na voljo na strani s prijavnico.
foto: Luka Božič
Obnova rečnih ekosistemov je razvijajoča se disciplina, ki nenehno uvaja nove pristope in tehnike. V zadnjem času vse večji pomen pridobiva t. i. funkcionalna obnova rek. Ta pristop se ne osredotoča na neposredno obnovo rečne morfologije, temveč si prizadeva vzpostaviti pogoje, ki omogočajo naravne rečne procese. Ti procesi nato sami oblikujejo naravno rečno dinamiko v prostoru in času.
Prispevki, ki prinašajo nova spoznanja o rečnih procesih in njihovi obnovi, predstavitve primerov uspešne obnove rek, prepoznavanje ekonomskih, družbenih in okoljskih koristi obnove rek ter razprave o ovirah in priložnostih za njihovo odstranitev.
Z raziskavami in vrednotenjem že izvedenih projektov obnove rek se je pokazalo, da se obseg in vrednost ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo reke, povečujeta sorazmerno z njihovo naravno delujočo dinamiko. Povedano drugače: bolj ko obnova podpira naravne rečne procese, več koristi zagotavljajo reke. Pogosto zgolj enostavna obnova rečne geomorfologije in njeno vzdrževanje ne prineseta želenih rezultatov, hkrati pa sta finančno zelo zahtevna. Zato se vedno bolj uveljavljajo pristopi, ki ne poskušajo umetno ustvarjati ali oblikovati rečnih struktur (brežin, brzic ipd.), temveč se osredotočajo na vzpostavljanje pogojev, v katerih se te strukture lahko oblikujejo same – skozi naravne, dinamične rečne procese. Temelj tega pristopa je zagotavljanje prostora rekam, kar najuspešneje dosežemo s soustvarjalnim skrbništvom, za katerega si prizadevamo v projektu LIFE2RIVERS.
Ker gre za razmeroma nov pristop, ta še nima enotnega poimenovanja. V stroki se uporabljajo izrazi, kot sta stage zero in process-based restoration, ki jih v slovenščino prevajamo kot pristop ničelne stopnje, funkcionalna obnova rek, renaturacija, revitalizacija, obnova rečnih procesov ipd.
Stanje reke in njene poplavne ravnice, imenovano stage zero oziroma ničelna stopnja, je v Modelu razvoja reke (SEM) opredeljeno kot stanje reke, ki je bila dovolj dolgo brez človeških posegov, da so se z delovanjem naravnih procesov – skladno z značilnostmi porečja – oblikovali zanjo značilni prečni profili, tlorisni vzorec in vzdolžni profil ter značilni pretočni, sedimentološki in ekološki procesi. Takšno »obnovljeno« reko zaznamujejo izjemna raznolikost hidromorfoloških oblik, visoka kompleksnost tokov ter popolna povezanost s poplavno ravnico in podzemno vodo – podobno kot pri naravnih rekah.
Na naravi temelječe rešitve (NTR) so ukrepi za varstvo, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive ter hkrati zagotavljajo dobrobit ljudi in koristijo biotski raznovrstnosti. Ko koncept NTR vse pogosteje vstopa v politike in se ukrepi uresničujejo na terenu, se pojavlja tudi nujna potreba po smernicah za pravilno razumevanje, usmerjanje razvoja ter ustrezno izvajanje NTR. Z namenom zagotavljanja enotnega okvira je IUCN leta 2020 objavil globalni standard za NTR in smernice za njegovo uporabo. Koncept NTR zajema širok spekter pristopov, med katerimi ima pomembno mesto tudi obnova rečnih ekosistemov.
Predstavitve primerov obnove rečnih ekosistemov z rezultati presoje skladnosti s standardom NTR, pri čemer je obvezna predstavitev presoje glede na merili 1 – NTR učinkovito obravnavajo družbene izzive in 3 – NTR zagotavljajo izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti in celovitost ekosistemov. Predstavitev presoje glede na ostala merila standarda je zaželena, vendar ni obvezna. Predstavljeni so lahko primeri v različnih fazah razvoja oziroma izvajanja – od idejnih zasnov do končne implementacije z že izmerjenimi učinki.
Primarni cilj obnove rečnih ekosistemov je ponovno omogočiti oziroma izboljšati delovanje naravnih hidromorfoloških in ekoloških procesov, ki so bili degradirani zaradi človekovih vplivov, z namenom izboljšanja celovitosti ekosistemov in stanja biodiverzitete. Obnovo rečnih ekosistemov pa lahko štejemo za NTR le, kadar predstavlja tudi najustreznejši odgovor na enega ali več družbenih izzivov, povezanih z degradiranimi rekami – denimo na poplavno ogroženost, izpostavljenost sušam, slabo kakovost ali pomanjkanje pitne vode, javnozdravstvene težave zaradi onesnaženja, nedostopnost ali neprivlačnost rečnega prostora za ljudi ipd.
Standard NTR sestavlja osem meril:
Skladnost ukrepa s standardom se presoja na podlagi 28 kazalnikov, ki podrobneje opredeljujejo posamezna merila. Za podporo pri presoji skladnosti je IUCN razvil orodje za samostojno presojo, ki vključuje podrobne opise kazalnikov, ocenjevalno lestvico ter grafični prikaz ustreznosti ukrepa glede na standard. Standard NTR se šteje za izpolnjen, kadar so vsa merila ustrezno upoštevana. Orodje ni namenjeno le presoji skladnosti ukrepa s standardom NTR, temveč tudi seznanitvi deležnikov z razpoložljivimi viri in načini preverjanja ter opredelitvi možnosti za izboljšave ukrepa, z namenom doseganja čim večje skladnosti s standardom.
Izmed prejetih prispevkov bomo izbrali do tri primere, ki jih bomo s pomočjo orodja za samostojno presojo NTR pod mentorstvom certificiranih presojevalcev NTR skupinsko ovrednotili na delavnici. Avtorji prispevkov z izbranimi primeri bodo morali zagotoviti ter javno deliti poglobljene informacije o teh primerih.
Oblikovanje politike ali zakonodajnega akta v idealnem primeru sledi obstoječemu naboru znanja, vrednot in ciljev, ki jih določa oziroma zastopa družba kot celota. Zato so znanstvena dognanja in skupne vrednote, ki jih deli lokalna ali nacionalna skupnost, najboljša in najučinkovitejša osnova za dolgoročne, trajnostne in učinkovite politike ter zakonodajo.
V tem interaktivnem sklopu bomo raziskali, kateri podatki in znanstvena dognanja ter kakšna stopnja njihove neoporečnosti so potrebni za izboljšano upravljanje porečij in obnovo rečnih ekosistemov. Poudarek bo na nujnosti interdisciplinarnega pristopa, predstavitvi dobrih praks ter povezavi z obstoječimi politikami, potrebami oblikovalcev politik in učinkovitostjo njihovih ukrepov. Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju javnosti in strokovnjakov ter nadzoru nad izvajanjem politik in zakonodaje v praksi.
Prispevki s področja sprejemanja ter izvajanja politik in predpisov varstva okolja, upravljanja voda in ohranjanja narave, ki obravnavajo:
Ustvarjanje strateških dokumentov in predpisov na državni ali regionalni ravni je običajno dolgotrajen in kompleksen proces, v katerem se lahko izgubi pogled na izhodiščne cilje, ki si jih kot družba zastavljamo. Proces je v sodobni demokratični družbi stalno pod vplivom raznolikih, tudi partikularnih interesov, ki ne sledijo nujno družbenemu konsenzu ali skupnim javnim koristim. Zato je bistvenega pomena, da se odločevalci in zakonodajalci pri oblikovanju in sprejemanju politik ter predpisov lahko oprejo na kakovostne informacije in na izoblikovan družbeni konsenz.
Posledično sta vključevanje stroke ter splošno javno zaupanje v znanstvene podatke, dognanja in strokovnjake ključna za sprejem kakovostnih usmeritev in zavezujočih pravil, ki zasledujejo splošno korist prebivalstva ter družbeni konsenz brez prevlade posameznega akterja. Obtem se sprašujemo, ali trenutna zakonodajna ureditev zagotavlja neodvisnost stroke do mere, da lahko ta učinkovito zasleduje družbene cilje, ter ali je odgovornost stroke za lastne ugotovitve in posege v prostoru zagotovljena prek kakovosti projekta ali pa je prenesena na politično raven. Navedeno nas še posebej zanima v kontekstu okoljskih presoj, ki so nujne za izvedbo raznovrstnih projektov in programov, ki vplivajo na okolje. V sklopu naslavljamo tudi vidike združevanja in medsebojnega sodelovanja različnih strok, ki jih je na področju upravljanja z vodami veliko, pri čemer vsaka prispeva pomemben delež k zasledovanju skupnih družbenih ciljev.
Drugi ključni dejavnik pri oblikovanju politik je učinkovito sodelovanje javnosti, ki zagotavlja varstvo javnih koristi pri poseganju v vodna okolja ter oblikovanju družbenega konsenza pri odločanju o prihodnosti, v kateri želimo bivati. Pomembno je razumeti, da javnost vključuje tako civilno družbo in različne oblike njenega združevanja kot tudi stroko in strokovna združenja. Pri tem ne smemo pozabiti na zasebne profitne organizacije ter interesna združenja, vendar je treba v procesih transparentno ločevati partikularne zasebne interese od javnih ter oblikovati kompromise, ki primarno ne škodujejo javnim koristim.
Tematski sklop je v pripravi.
dr. Nataša Mori, Nacionalni inštitut za biologijo (koordinatorka)
dr. Urška Koce, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
dr. Andrej Lukšič, Inštitut za ekologijo
dr. Polona Pengal, Inštitut REVIVO
Aljoša Petek, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
NOVICE
Še ni povezanih novic.