Soustvarjalno skrbništvo rek združuje dva pristopa: okoljsko skrbništvo (ang. environmental stewardship) in soustvarjalni proces (ang. co-creation process).
Med ključnimi cilji okoljskega skrbništva so ohranjanje in obnova narave ter trajnostno upravljanje in raba naravnih virov, da bodo okoljske koristi in dobrobit družbe zagotovljene tudi v prihodnosti [ref]. Okoljsko skrbništvo uresničuje odgovornost družbe za kakovostno bivanjsko okolje tako za ljudi kot za druga živa bitja ter povezuje družbene, gospodarske in okoljske vidike človekovega delovanja. Ena od oblik okoljskega skrbništva je tudi skrbništvo rek.
Skrbništvo rek se v praksi pogosto osredotoča na:
Soustvarjalno skrbništvo rek vključuje tudi soustvarjalni proces [ref], v katerem sodeluje širok krog deležnikov, med katerimi so lokalne skupnosti, civilnodružbene organizacije, znanstveniki in strokovnjaki različnih disciplin, odločevalci in upravljalci, lokalna podjetja, kmetje, lastniki zemljišč ter drugi pomembni akterji, povezani z rekami. Soustvarjalni proces ne določa rešitev vnaprej, temveč omogoča njihovo skupno oblikovanje. Deležniki si izmenjujejo znanje in izkušnje ter pri načrtovanju in uresničevanju rešitev upoštevajo kulturne značilnosti okolja in rečnega ekosistema. To omogoča celostno obravnavo družbenih izzivov in oblikovanje ustreznejših rešitev, hkrati pa povečuje učinkovitost ukrepov za zaščito rek in ljudi, pri katerih soodločajo vsi našteti deležniki.
Kateri deležniki so vključeni v soustvarjalno skrbništvo rek, je odvisno od tega, ali gre za urbano ali ruralno okolje. V urbanih okoljih so vanj najpogosteje vključeni lokalna skupnost, prostovoljci in druge civilnodružbene organizacije, v ruralnih okoljih pa lastniki zasebnih in javnih zemljišč, kmetje in kmetovalci ter pristojne državne institucije.
Soustvarjalno skrbništvo rek je ključno za uresničevanje na naravi temelječih rešitev (NTR), saj omogoča opolnomočenje deležnikov ter vključujoč in transparenten proces oblikovanja rešitve, ki jo bo skupnost uresničila. Za vsako lokalno okolje in rečni ekosistem je treba poiskati prilagojeno rešitev, zato sta sodelovanje različnih deležnikov in omogočanje inovativnih pristopov v vsakem konkretnem primeru ključna za uspešno izvedbo NTR.
Na naravi temelječe rešitve (NTR) so ukrepi za varstvo, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive ter hkrati zagotavljajo dobrobit ljudi in koristijo biotski raznovrstnosti [ref, ref]. To je splošno uveljavljena definicija NTR, ki jo je leta 2016 sprejelo Mednarodno združenje za ohranjanje narave (IUCN).
NTR so krovni koncept, ki pokriva široko paleto pristopov. Ko NTR vstopajo v politike in se vse pogosteje uresničujejo na terenu, se pojavi nujna potreba po usmeritvah za pravilno razumevanje, usmerjanje razvoja in ustrezno uresničevanje NTR. S tem namenom je IUCN leta 2020 objavil globalni standard za na naravi temelječe rešitve [ref] in smernice za uporabo globalnega standarda IUCN za na naravi temelječe rešitve [ref]. Dokumenta predstavljata temeljno gradivo za vsakogar, ki kakorkoli prispeva ali namerava prispevati k uveljavitvi ali uresničevanju NTR.
Standard sestavlja osem meril s skupno 28 kazalniki, ki so podrobneje razložena v globalnem standardu in nadalje v smernicah za njegovo uporabo. Vsa merila so enako pomembna, standard pa je dosežen, ko so vsa merila zadostno upoštevana. Za ocenjevanje skladnosti projektov, načrtov in ukrepov s standardom za NTR je pri IUCN na voljo tudi orodje za samostojno presojo NTR [ref].
Posebnost: V primeru, da NTR kot družbeni izziv obravnavajo degradacijo okolja in izgubo biotske raznovrstnosti, morajo obravnavati vsaj še enega od ostalih izzivov. V nasprotnem primeru gre zgolj za ukrepe ohranjanja in obnove narave, ne pa tudi za NTR.
V slovenskem prostoru pogosto naletimo na enačenje koncepta NTR s pojmom sonaravno, ki ga SSKJ definira kot nekaj, kar ”poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave”. Vendar poudarimo: čeprav so NTR tudi sonaravne, pomen tega pridevnika presegajo. V primerjavi s sonaravnimi pristopi, ki jih poznamo v slovenskem sistemu in praksah upravljanja voda, so NTR širši koncept, ki vključuje usklajevanje različnih interesov in soustvarjanje; NTR prinašajo koristi za družbo in naravo, so prostorsko smiselne ter upravljane prilagodljivo in na podlagi dokazov.
NOVICE IN DOGODKI