Svetovni dan deževnih gozdov 2026: Zakaj je njihova usoda povezana tudi z našimi rekami

22. junij je svetovni dan deževnih gozdov, ki letos poteka pod geslom »The Forest Within You«. Ob 10. obletnici obeležitve nas tema spominja na nekaj, kar v sodobnem svetu pogosto spregledamo: človek ni ločen od narave, temveč je njen neločljiv del. Zdravje ekosistemov – od tropskih gozdov do rek v naših dolinah – neposredno vpliva na kakovost našega življenja.

Deževni gozdovi – srce globalne biotske raznovrstnosti

Tropski deževni gozdovi pokrivajo manj kot 3 % Zemljine površine, a so dom več kot polovice vseh znanih rastlinskih in živalskih vrst.

Poleg tega so deževni gozdovi ključni uravnalci podnebja. Delujejo kot ogromni ponori ogljika, vplivajo na kroženje vode, ustvarjajo padavinske vzorce in hladijo planet. Njihova vloga je globalna, ne lokalna.

Zakaj so ogroženi?

Kljub njihovi izjemni vrednosti se deževni gozdovi krčijo z zaskrbljujočo hitrostjo. Glavni dejavniki so:

• širjenje kmetijskih površin, zlasti za govedorejo, sojo in palmovo olje;
• industrijska sečnja in rudarjenje;
• gradnja cest in druge infrastrukture;
• nezakonita izraba naravnih virov.

Ko gozdovi izginejo, izgine tudi njihova sposobnost shranjevanja ogljika, uravnavanja vodnega kroga in ustvarjanja pogojev za padavine. Posledice so vse bolj vidne: pogostejše suše, izguba habitatov, upad biotske raznovrstnosti, pogini živali, pregrevanje vodnih teles in vse več požarov.

Zakaj nas to zadeva tudi v Sloveniji?

Čeprav se deževni gozdovi zdijo oddaljeni, je njihov vpliv globalen. Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in podnebje, ki oblikuje naše okolje, so del istega povezanega sistema. Ko se poruši ravnovesje v tropskem pasu, se to odrazi tudi pri nas.

LIFE2RIVERS: lokalni ukrepi kot del globalne rešitve

V projektu LIFE2RIVERS verjamemo, da se velike spremembe začnejo z lokalnimi dejanji. Čeprav ne delujemo v tropskih gozdovih, je naše poslanstvo del iste zgodbe – ohranjati in obnavljati ekosisteme, ki omogočajo življenje ter krepijo odpornost narave na podnebne spremembe.

Z obnovo rečnih strug, izboljšanjem vodnega režima in spodbujanjem biotske raznovrstnosti prispevamo k bolj zdravim in odpornim ekosistemom, boljšemu zadrževanju vode v pokrajini, ohranjanju vrst, ki so odvisne od naravnih rečnih procesov, ter višji kakovosti življenja lokalnih skupnosti.

Reke so življenjske žile pokrajine, deževni gozdovi pa pljuča planeta. Čeprav so med seboj oddaljeni, jih povezuje ista naloga – ohranjanje ravnovesja, od katerega smo odvisni vsi.

Narava ne pozna meja

Svetovni dan deževnih gozdov nas opominja, da je varovanje narave skupna naloga. Ne glede na to, ali gre za tropski gozd tisoče kilometrov stran ali reko, ki teče skozi naše kraje, je bistvo enako: ko varujemo naravo, varujemo sebe.

Narava ne pozna meja – zato jo lahko učinkovito varujemo le skupaj, globalno in lokalno.