EkoAvanture navdušile mlade raziskovalce po vsej Sloveniji

V šolskem letu 2025/2026 smo v okviru projekta LIFE2RIVERS uspešno zaključili izvedbo programa EkoAvanture, ki mladim približuje reke, njihove prebivalce ter pomen varovanja sladkovodnih ekosistemov. Na osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji smo izvedli kar 35 izkustvenih delavnic v katerih je sodelovalo 941 učencev in dijakov.

Vsaka delavnica je bila nekoliko drugačna, saj smo program prilagodili starosti udeležencev, velikosti skupine, učnim ciljem posamezne šole in značilnostim lokalnega vodotoka. Prav prilagodljivost različnim okoljem in skupinam je ena največjih prednosti programa EkoAvanture.

Kako potekajo EkoAvanture?

Vsaka delavnica je zasnovana kot raziskovalna dogodivščina, pri kateri udeleženci postopoma prevzamejo vlogo naravoslovcev. Program se začne s krajšim ali daljšim uvodnim pogovorom, prilagojenim starosti skupine. Skupaj razmišljamo o tem, zakaj so reke pomembne za človeka in naravo, kako delujejo rečni procesi, kakšen vlogo imajo poplavna območja, kako regulacije vplivajo na življenje v rekah ter zakaj so zdravi vodni ekosistemi pomembni tudi pri prilagajanju na podnebne spremembe.

Nato se odpravimo na teren, kjer učenci z raziskovalnimi mrežami vzorčijo vodne bentoške nevretenčarje. Ulovljene organizme prenesejo v bele posodice, kjer jih s pomočjo lup, pincet in določevalnih ključev natančno opazujejo ter določajo posamezne skupine organizmov. Skupaj pregledamo, katere organizme smo našli, spoznamo njihove prilagoditve na življenje v vodi ter ugotavljamo, kako nam kot bioindikatorji razkrivajo ekološko stanje vodotoka.

Pomemben del delavnice predstavlja tudi opazovanje in vrednetenje vodotoka. Udeleženci opazujejo hitrost vodnega toka, vrsto rečnega dna, poraščenost brežin, senčenje, prisotnost invazivnih tujerodnih rastlin ter iščejo sledi človekovega vpliva na vodotok. Pri tem uporabljajo vse svoje čute – opazujejo, poslušajo zvoke narave, tipajo različne podlage ter primerjajo posamezne odseke vodotoka.

Terensko delo zaključimo z reševanjem delovnega lista, ki povezuje ugotovitve, zbrane med raziskovanjem. Udeleženci analizirajo rezultate vzorčenja, razmišljajo o kakovosti vode, vplivih človeka in pomenu ohranjanja naravno ohranjenih rek. Delovni list ni le preverjanje znanja, temveč spodbuja razpravo, kritično razmišljanje ter povezovanje opažanj s širšimi okoljskimi ter podnebnimi izzivi.

Ko učenci sami odkrijejo, da drobni vodni organizmi pripovedujejo zgodbo o zdravju reke, naravoslovje postane resnična izkušnja in ne le snov iz učbenika.

EkoAvanture se prilagodijo vsaki šoli

EkoAvanture nimajo enotnega recepta. Nekje smo izvedli dve šolski uri raziskovanja ob bližnjem potoku, drugje so delavnice postale del naravoslovnega dneva, izbirnih vsebin, interesnih dejavnosti ali rednega pouka. Program se prilagodi potrebam šole, učiteljev in lokalnega okolja.

Razlikovala se je tudi velikost skupin. Največja delavnica je združila več kot 90 učencev, zato je bilo delo organizirano po raziskovalnih postajah in v manjših skupinah. Na drugi strani smo izvedli tudi delavnico s šestimi dijakinjami, ki je omogočila še bolj poglobljeno raziskovanje. Več časa smo lahko namenili vzorčenju, določanju vodnih nevretenčarjev ter razpravi o rezultatih in pomenu bioindikatorjev za ocenjevanje stanja voda.

Posebno vrednost programu daje tudi dejstvo, da smo raziskovali lokalne vodotoke skoraj po vsej Sloveniji. Učenci in dijaki so spoznavali reke in potoke svojega domačega okolja, od Soče, Dragonje ter Hublja na Primorskem, Krke, Rinže in Cerkniščice na Dolenjskem in Notranjskem, Ljubljanice, Malega grabna in Kamniške Bistrice v osrednji Sloveniji, Savinje, Medije, Brežnice, Gabrovščice in Tršljavca v vzhodni Sloveniji, Drave in Cirknice na Štajerskem, Kučnice v Prekmurju ter še nekaterih drugih. Tako je skoraj vsak udeleženec raziskoval reko ali potok, ki ga srečuje v svojem vsakdanjem življenju, kar je vsebinam dalo še večjo vrednost.

Ob tem smo spoznali tudi raznolikost slovenskih vodotokov. Nekatere delavnice so potekale ob velikih rekah z močnejšim tokom, drugje ob manjših potokih z nizkim vodostajem, kar je zahtevalo različne pristope k raziskovanju. Učenci so tako spoznali, da je vsak vodotok drugačen, vendar vsak predstavlja pomemben življenski prostor številnim organizmom.

Ko reka postane učilnica (in gumijasti škornji prostor za tekmovanje)

Prav neposreden stik z vodo je prinesel največ dinamike in razbil marsikateri predsodek. Delavnice so se pogosto začele z nekaj negodovanja ob preobuvanju v gumijaste škornje, končale pa s pravo »bitko za škornje« – ko so bili enkrat v vodi, jih je bilo težko spraviti na suho. Škornji so bili ob koncu pogosto polni vode , med učenci pa je hitro steklo neuradno tekmovanje, kdo je je zbral največ.

Takšne izkušnje hitro ovržejo mit, da se mladi ne želijo učiti o naravi. Učijo se z veseljem, kadar je učenje povezano z raziskovanjem, lastnim odkrivanjem in neposrednim stikom z okoljem. 

Dež nas ni ustavil, sonce pa je marsikoga premamilo, da je nehote končal v vodi. Mokri so bili včasih škornji, včasih hlače, skoraj vedno pa je bilo na obrazih veliko smeha. Domov so udeleženci odnesli predvsem radovednost, nova znanja in drugačen pogled na reke.

Kaj je najbolj navdušilo in kaj je dolgoročno najbolj odmevalo?

Če so bili učenci na začetku najbolj navdušeni nad lovljenjem organizmov z mrežami in raziskovanjem vodnega sveta, jih je na koncu najbolj presenetilo spoznanje, koliko življenja se skriva v vodi, čeprav ga prej sploh niso opazili.

Iz odzivov učencev in učiteljev je razvidno, da so največ zanimanja vzbudili odkrivanje vodnih organizmov, spoznanje, da lahko ti organizmi razkrivajo kakovost vode, ter možnost samostojnega terenskega raziskovanja .

Najlepši stavek, ki smo ga slišali skoraj po vsej Sloveniji, je bil:

»Zelo je bilo zanimivo. Zdaj vem, da ne bom nikoli več šel oziroma šla k potoku ali reki na enak način, ker vem, kaj vse v njej živi.«

Učitelji so poudarili, da delavnice uspešno povezujejo teorijo o naravoslvju in ekologiji,  podnebnih spremembah in na naravi temelječih rešitvah z neposredno izkušnjo v lokalnem okolju. Tako učenci snov lažje razumejo, jo povežejo z vsakdanjim življenjem in ji jo tudi trajneje zapomnijo. 

Dolgoročni učinki

Eden najpomembnejših rezultatov programa ni bilo le veliko število izvedenih delavnic, temveč njihov dolgoročni vpliv. Številni učitelji so izrazili željo, da bi podobne raziskovalne dejavnosti vključili tudi v prihodnje naravoslovne in projektne dneve, redni pouk ali interesne dejavnosti. S pomočjo usposabljanj in pripravljenih gradiv bodo lahko program izvajali tudi samostojno.

Izkušnje iz programa so pokazale, da učenje v naravi spodbuja radovednost, razvija raziskovalni način razmišljanja ter krepi odgovoren odnos do voda in narave. Mnogi učenci so po delavnicah povedali, da bodo na reke odslej gledali drugače – ne le kot na tok vode, temveč kot na živ ekosistem, ki ga je vredno spoznati in varovati.

Zahvala

Iskrena hvala vsem osnovnim in srednjim šolam, učiteljem, učencem in dijakom, študentom in partnerjem pojekta, ki ste soustvarjali EkoAvanture. 

Skoraj tisoč mladih raziskovalcev je v tem šolskem letu stopilo v reko, pogledalo pod gladino in odkrilo svet, ki ga prej niso poznali. Prav v tem se skriva največja vrednost programa – v izkušnjah, ki lahko spremenijo način, kako razumemo in varujemo naše vode.

Da bi pridobljena znanja in izkušnje ostali v šolah tudi po zaključku projekta LIFE2RIVERS, bo Inštitut REVIVO program EkoAvanture nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu. V okviru sistema KATIS bomo za učitelje pripravili strokovna usposabljanja, na katerih bodo spoznali metode terenskega raziskovanja vodotokov, uporabo bioindikatorjev in možnosti vključevanja vsebin o rekah v pouk. S tem želimo še okrepiti mrežo učiteljev, ki mladim približujejo pomen zdravih vodnih ekosistemov in raziskovalnega učenja v naravi.