Rubrika Živa reka epizoda 1 – Veliki studenčar
Predstavljamo novo rubriko “Živa reka”

“Živa reka” je rubrika, v kateri predstavljamo živalske in rastlinske vrste ter procese, ki soustvarjajo bogat svet naših rek. Od drobnih vodnih nevretenčarjev in izjemnih rib do ptic, ki stražijo rečne bregove, ter vseh bitij, ki so z vodo povezana skozi svoj življenjski krog.
Vsaka predstavitev razkriva, kako pomembne so te vrste in procesi za zdravje rečnega ekosistema, zakaj so dobri pokazatelji naravnega ravnovesja in kako lahko z varovanjem rek skrbimo tudi za njihov obstanek.
Rubrika nas vabi, da reke pogledamo z novimi očmi – kot žive, raznolike ekosisteme, kjer vsaka vrsta nosi svojo zgodbo.
Epizoda 1 – VELIKI STUDENČAR
Veliki studenčar (Cordulegaster heros) je največji evropski kačji pastir in ena najznačilnejših vrst gozdnih potokov v Sloveniji. Gre za evropskega endemita. Vrsta poseljuje srednjo in južno Evropo – areal velikega studenčarja se razteza od Češke preko Avstrije in Slovenije vse do Grčije.
Življenjski prostor in ekologija
Veliki studenčar naseljuje čiste naravne gozdne potoke, z ozkimi strugami ter peščenim ali rahlo muljastim dnom. Ti potoki so pogosto sezonski – poleti se lahko povsem osušijo, vendar ličinke preživijo sušo tako, da se zakopljejo globlje v substrat. Razvoj ličink traja 3 do 5 let, kar pomeni, da je vrsta močno odvisna od stabilnih, neprekinjenih naravnih procesov v vodotoku. Odrasli osebki letajo od junija do avgusta.
Je hiter in okreten plenilec, ki se hrani z manjšimi živalmi. S tem v ekosistemu poskrbi za nadzor populacij drugih vrst žuželk. Čeprav njegove odrasle barve delujejo svarilno, mu v senci med krošnjami dejansko omogočajo skrivanje pred večjimi plenilci.
Ogroženost in varstveni ukrepi
Veliki studenčar je občutljiv na:
- regulacije strug,
- odstranjevanje obrežne vegetacije,
- onesnaževanje in spremembe vodnega režima,
- prekomerno poseganje v gozdne potoke.
V Sloveniji je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih vrst kot ranljiva vrsta (V), zaradi njegovega naravovarstvenega pomena pa je vključen tudi med Natura 2000 vrste. Njegova prisotnost je pomemben pokazatelj dobro ohranjenih gozdnih potokov, saj lahko uspeva le tam, kjer so vodni in obvodni ekosistemi ohranili svoje naravne značilnosti. Z varovanjem njegovega življenjskega prostora ne ohranjamo le ene izjemne vrste kačjega pastirja, temveč celotne združbe organizmov, ki so odvisne od čistih, naravno delujočih vodotokov.

Foto: Matjaž Bedjanič

Foto: Matjaž Bedjanič