ŽIVA REKA – 3. epizoda: Nežice, skrivnostne prebivalke rečnega dna

V tretji epizodi spoznavamo skupino zanimivih, a redko opaženih rib – nežice.

Nežice so majhne, katere živijo v skrite v svetu pri dnu naših rek. Večino dneva nežice preživijo skrite – zakopane v pesek ali stisnjene med prodnike in vodno rastlinje. Aktivne postanejo šele ponoči, ko se odpravijo na iskanje hrane. Pri tem jim pomagajo tri pari brkov, s katerimi tipajo po dnu in zaznavajo drobne vodne nevretenčarje ter rastlinske delce. 

Vse nežice imajo podolgovato telo, majhna podstojna usta in tri pare brkov, ki jim pomagajo pri iskanju hrane. Pod vsakim očesom imajo v kožni gubi skrit majhen, gibljiv dvovejnati podočesni trn – precej nenavadno značilnost teh majhnih rib, ki jih varuje pred plenilci.

V Sloveniji živijo štiri vrste: navadna nežica (Cobitis elongatoides), velika nežica (Cobitis elongata), primorska nežica (Cobitis bilineata) in zlata nežica (Sabanejewia balcanica). Čeprav so si na prvi pogled zelo podobne, jih lahko ob natančnejšem opazovanju razlikujemo.

Večinoma so samotarske vrste. Drstijo med aprilom in junijem, ikre pa odlagajo na rastlinje (navadna, velika in primorska) ali v vodo (zlata), kjer potonejo in se prilepijo na prod ali kamenje.

Navadna nežica (Cobitis elongatoides)

Zraste približno 8–10 cm. Glava in prvi del trupa sta bočno stisnjena. Telo je rjavorumeno, po bokih potekata dve vrsti temnih lis, tretja pa po grebenu hrbta. Na bazi repne plavuti je značilna izrazita temna pika.

Najdemo jo predvsem na peščenem dnu v nižinskih vodotokih donavskega porečja. 

Velika nežica (Cobitis elongata)

Velika nežica je s 12–15 cm naša največja nežica. Podobna je navadni, vendar ima še bolj podaljšano in vitko telo. Tudi pri njej so značilni temni vzorci po telesu.

Je prebivalka donavskega porečja in živi pri dnu plitvih srednjegorskih in nižinskih potokih in velikih rek s peščenim, prodnatim ali kamnitim dnom.

Primorska nežica (Cobitis bilineata)

Primorska nežica je prebivalka jadranskega povodja, predvsem nižinskih vodotokov Vipavske doline in spodnjega dela Soče. Po videzu je podobna drugim nežicam, značilni pa sta dve temni piki na bazi repne plavuti.

Zlata nežica (Sabanejewia balcanica)

Zlata nežica je nekoliko manjša in običajno zraste 8–10 cm. Od drugih nežic jo lahko prepoznamo po značilnem vzorcu po bokih ima eno vrsto večjih oglatih lis, medtem ko imajo druge vrste nežic praviloma dve vrsti večjih lis. Živi v tekočih vodah donavskega porečja s peščenim in prodnatim oziroma kamnitim dnom.

Posebna pa ni samo po videzu. Zlata nežica spada v rod Sabanejewia, medtem ko velika, navadna in primorska nežica spadajo v rod Cobitis.

Nežice so tesno povezane z življenjem pri dnu reke. Za njihovo preživetje niso pomembne samo kakovost vode, temveč tudi ohranjena rečna struga, naravno rečno dno in raznoliki življenjski prostori. Potrebujejo območja s peskom, prodom, kamenjem in rastlinjem, med katerimi se lahko skrivajo, iščejo hrano in odlagajo ikre. Zato lahko spremembe rečnega dna, regulacije strug, utrjevanje brežin, odstranjevanje peščenih sedimentov in rastlinja ter drugi posegi v naravno rečno dinamiko zmanjšajo njihove življenjske prostore.
Ko varujemo naravno rečno strugo in njeno raznolikost, ne varujemo samo vode v strugi – varujemo tudi skriti svet pri njenem dnu, kjer živijo nežice in številni drugi prebivalci reke.