Mednarodni dan gozdov: gozdovi in ekonomija

Vsako leto 21. marca obeležujemo Mednarodni dan gozdov, letos pod geslom »gozdovi in ekonomija«. Tema poudarja pomembno vlogo gozdov pri podpiranju življenj milijard ljudi po svetu – kot vir surovin, delovnih mest in razvoja lokalnih skupnosti. A njihova vloga daleč presega samo ekonomske koristi.

Gozdovi opravljajo številne funkcije

Gozdovi so izjemno kompleksni in raznoliki ekosistemi, ki opravljajo številne ključne funkcije v okolju. Uravnavajo podnebje z vezavo ogljika, ustvarjajo mikroklimatske razmere, varujejo tla pred erozijo in plazovi ter prispevajo k ohranjanju rodovitnosti tal. Hkrati so pomemben življenjski prostor za številne vrste rastlin, živali in gliv, kar pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Poleg tega imajo socialno in kulturno vrednost kot prostor za rekreacijo, oddih in stik z naravo, ter so del naše naravne dediščine in identitete.

Gozdovi igrajo tudi ključno vlogo v vodnem krogu. Vplivajo na zadrževanje vode v prostoru, njeno pronicanje v tla in postopno sproščanje v vodotoke, kar pomaga pri uravnavanju pretokov in ohranjanju podzemne vode. Ta funkcija je ključna za preprečevanje poplav in suš ter za ohranjanje kakovosti vode, kar neposredno vpliva na ljudi in druge žive organizme.

Njihova vrednost je torej večplastna in se kaže v stabilnosti ekosistemov, kakovosti bivanjskega okolja in odpornosti na okoljske spremembe.

Poplavni gozdovi

Posebno mesto med gozdnimi ekosistemi zasedajo poplavni gozdovi, ki rastejo ob rekah in so prilagojeni občasnemu poplavljanju. Ti gozdovi igrajo ključno vlogo pri uravnavanju vodnega režima in zmanjševanju poplavne ogroženosti. Delujejo kot naravni zadrževalniki – upočasnjujejo in zadržujejo visoke vode, filtrirajo onesnaževala, ter ustvarjajo življenjski prostor številnim, pogosto tudi ogroženim vrstam.

Kljub svojemu pomenu so poplavni gozdovi med najbolj ogroženimi ekosistemi. Številni rečni sistemi so regulirani, struge utrjene, poplavne ravnice pa izsušene in pozidane ali spremenjene v kmetijske površine. Reke so izgubile prostor za naravno razlivanje, poplavni gozdovi pa so se močno zmanjšali ali izginili. Podnebne spremembe prinašajo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave in suše. Utesnjene reke vodo odvajajo hitreje, kar povečuje poplavno ogroženost in zmanjšuje naravno sposobnost zadrževanja vode v prostoru. Izguba poplavnih gozdov pomeni izgubo ključnega naravnega varovalnega mehanizma.

Zdravi gozdovi – odporni rečni ekosistemi

V okviru projekta LIFE2RIVERS spodbujamo vračanje prostora rekam in ponovno vzpostavljanje naravnih procesov, s čimer izboljšujemo stanje rečnih in obvodnih ekosistemov ter povečujemo odpornost prostora. 

Zdravi gozdovi niso samoumevni. So temelj stabilnega okolja, ključni del vodnega sistema in ena od najpomembnejših naložb v varnejšo, bolj odporno prihodnost.