ŽIVA REKA, 6. epizoda: Vrbnice in enodnevnice, rečni bioindikatorji

V šesti epizodi spoznavamo vrbnice (Plecoptera) in enodnevnice (Ephemeroptera). Čeprav odrasle živali srečamo ob rekah, večino življenja preživijo kot ličinke v vodi.

Odrasli vrbnici iz družine Perlidae. Foto: Annasibila Požrl

Kako jih ločimo?

Ličinke vrbnic imajo na koncu zadka dva dolga izrastka, medtem ko imajo enodnevnice večinoma tri. Ličinke enodnevnic imajo vzdolž zadka tudi dobro vidne škrge, pri vrbnicah pa jih bomo našli na vratnem ali obnožnem delu telesa. Odrasle vrbnice imajo dva para kril, ki jih v mirovanju zložijo plosko ob telo, enodnevnice pa svoja značilna trikotna krila držijo pokončno.

Večino življenja preživijo v vodi

Ličinke vrbnic živijo predvsem na dnu čistih, dobro prezračenih rek in potokov. Nekatere se prehranjujejo z algami in odmrlim rastlinskim materialom, druge pa so plenilke manjših vodnih živali. Razvoj ličink lahko traja od enega do štirih let, v tem času pa se lahko levijo kar 12- do 36-krat. Nato zlezejo iz vode in se še zadnjič levijo v odraslo žuželko. Odrasle vrbnice običajno živijo nekaj tednov in se praviloma ne oddaljijo od vode.

Tudi enodnevnice preživijo daleč največji del svojega življenja v vodi. Njihova vodna razvojna faza lahko traja več mesecev, pogosto približno eno leto, pri nekaterih vrstah pa tudi dve leti ali več. V primerjavi s tem je njihovo odraslo življenje izjemno kratko – od nekaj ur do nekaj dni – in namenjeno predvsem parjenju ter odlaganju jajčec.

Ime “enodnevnica” zato nekoliko zavaja: žival lahko živi leto ali več, vendar skoraj vse to življenje preživi skrita pod kamni v tekočih ali stoječih vodah. Šele čisto na koncu življenja dobi krila in poleti na kopno.

Kaj nam povedo o reki?

Vrbnice in enodnevnice so pomembni bioindikatorji ekološkega stanja voda. Še posebej vrbnice potrebujejo hladno, s kisikom nasičeno vodo in so občutljive na onesnaženje. Če v rečnem dnu najdemo raznoliko združbo občutljivih vrst, je to dober znak, da reka zagotavlja kakovosten življenjski prostor.

Odrasla enodnevnica. Foto: Žiga Tertinek

Vrbnice in enodnevnice so tudi pomemben del rečnega prehranskega spleta: s prehranjevanjem uravnavajo razrast manjših organizmov, hkrati pa so tudi prehranski vir za večje živali, npr. ribe in ptice.

Ali ste vedeli?

Konec poletja lahko opazujemo rojenje enodnevnic, ko se pogosto celotna populacija enodnevnic na nekem območju naenkrat preobrazi v odrasle živali. V zraku lahko takrat opazujemo njihov paritveni ples, po parjenju in odlaganju jajčec pa odmrejo, saj imajo v odraslem stadiju zakrnele obustne okončine. 

Zdrava reka zato ni samo čista voda. Je živ ekosistem – tudi pod kamni, kjer se skriva svet, ki ga na prvi pogled sploh ne opazimo.

Viri: https://en.wikipedia.org/wiki/Mayfly; https://en.wikipedia.org/wiki/Plecoptera; https://www.inaturalist.org/observations/182666898